Razvoj v obdobju triasa
Prvi pravi dinozavri so se razvili pred približno 105 milijoni let (proti koncu triasa), kar je celo nekoliko za prvimi sesalci. Po fosilnih ostankih se že prav od začetka jasno razlikujeta dve skupini dinozavrov. Skupino Saurischia sestavljajo vrste s podobnim okolčjem ali medenico, kakršnega imajo današnji kuščarji. Okolčje predstavnikov skupine Ornithischia pa je podobno okolčju današnjih ptic, tako da so noge nasajene pod telesom. Med dinozavri s ptičjim okolčjem so se najprej razvili ornitopodi ali ptičjenogi dinozavri. To so bili približno 1 m dolgi, dvonožno premikajoči se rastlinojedci. Nekateri predstavniki ptičjenogih dinozavrov so preživ-Ijali vroča poletja v mirovanju (dormantno), zakopani v podzemne brloge. Temu pojavu pravimo estivacija .
Med dinozavri s kuščarskim okolčjem so se najprej razvili do 2 m dolgi teropodi ali zverskonogi dinozavri, ki so bili dvonožni mesojedci. Ohranjeni so fosilni ostanki dveh popolnoma različnih skupin teh živali; karnozavri so bili okornejši ter so imeli veliko glavo, celurozavri pa so bili gibčnejši ter so imeli dolg vrat in majhno glavo. Iz celurozavrov so se pozneje verjetno razvili velikanski rastlinojedci iz skupine zavropodov ali kuščarskonogih dinozavrov.
Med zavropodi je znanih več vrst velikih štirinožnih živali, med katerimi sta najbolj znana brontozaver in diplodok. Največji zavropodski dinozaver pa je bil do 25 m dolgi in prek 100 ton težki brahiozaver. Te velikanske živali so večji del življenja pre-živele v vodi, kjer so se pasle na podvod-nem rastlinju. Voda Jim je z vzgonom po-magala nositi težko telo, verjetno pa so tudi dobro plavale in se potapljale.
