Čudoviti svet dinozavrov.
četrtek, december 31, 2009
petek, december 11, 2009
Razvoj v obdobju triasa
Razvoj v obdobju triasa
Prvi pravi dinozavri so se razvili pred približno 105 milijoni let (proti koncu triasa), kar je celo nekoliko za prvimi sesalci. Po fosilnih ostankih se že prav od začetka jasno razlikujeta dve skupini dinozavrov. Skupino Saurischia sestavljajo vrste s podobnim okolčjem ali medenico, kakršnega imajo današnji kuščarji. Okolčje predstavnikov skupine Ornithischia pa je podobno okolčju današnjih ptic, tako da so noge nasajene pod telesom. Med dinozavri s ptičjim okolčjem so se najprej razvili ornitopodi ali ptičjenogi dinozavri. To so bili približno 1 m dolgi, dvonožno premikajoči se rastlinojedci. Nekateri predstavniki ptičjenogih dinozavrov so preživ-Ijali vroča poletja v mirovanju (dormantno), zakopani v podzemne brloge. Temu pojavu pravimo estivacija .
Med dinozavri s kuščarskim okolčjem so se najprej razvili do 2 m dolgi teropodi ali zverskonogi dinozavri, ki so bili dvonožni mesojedci. Ohranjeni so fosilni ostanki dveh popolnoma različnih skupin teh živali; karnozavri so bili okornejši ter so imeli veliko glavo, celurozavri pa so bili gibčnejši ter so imeli dolg vrat in majhno glavo. Iz celurozavrov so se pozneje verjetno razvili velikanski rastlinojedci iz skupine zavropodov ali kuščarskonogih dinozavrov.
Med zavropodi je znanih več vrst velikih štirinožnih živali, med katerimi sta najbolj znana brontozaver in diplodok. Največji zavropodski dinozaver pa je bil do 25 m dolgi in prek 100 ton težki brahiozaver. Te velikanske živali so večji del življenja pre-živele v vodi, kjer so se pasle na podvod-nem rastlinju. Voda Jim je z vzgonom po-magala nositi težko telo, verjetno pa so tudi dobro plavale in se potapljale.
sreda, december 09, 2009
Tiranozaver
Tiranozaver je bil 5,4 m visok in dolg malo čez 10 metrov. imel je 4,7 metra dolg rep in meter in pol dolg vrat.
T -Rex
T. rex. Bil je največji dinozaver družine tiranozavrov. Bil je tudi najnevarnejši dinotaver. Njegovo srce je bilo veliko kakor je velik prašič.
Razvoj v obdobju jure
Razvoj v obdobju jure
V vsem obdobju jure (v času pred 205-135 milijoni let) so bili orjaški zavropodi največji in najpomembnejši rastlinojedci. Približno v istem obdobju so se nekateri karnozavri razvili v do 12 m velike in okorne mrhovinarje, vitkejši celurozavri pa so ostajali majhni in gibčni lovci ter večinoma niso bili daljši od 60 cm. V tem geološkem obdobju so se nekatere vrste dinozavrov začele vračati v morje. Značilna predstavnika teh živali sta bila dolgovrati pleziozaver in delfinom podobni ihtiozaver. Oba morska plazilca sta imela plavutaste noge in sta bila do 12 m dolga. Posebna skupina jurskih plazilcev so bili pterozavri, kamor uvrščamo tudi pterodaktile. To so bili prvi letajoči vretenčarji in so imeli kožasta krila z razponom do 12 m.
Majhne rastlinojede vrste iz skupine ptičjenogih dinozavrov so se obdržale do konca zemeljskega srednjega veka. V milijonih let so se tem živalim razvile močne čeljustne mišice in zobje za mletje in drobljenje. Še pomembnejši pa je bil razvoj nebnih kosti, ki so predelile prej povezano ustno in nosno votlino. Živali z nebom v ustih so lahko hkrati dihale in žvečile.
V tem geološkem obdobju se je razvilo tudi nekaj velikih ptičjenogih dinozavrov, kakršen je bil rastlinojedi igvanodon. Te živali so živele v manjših čredah (do 30 živali) in se v skupini branile pred plenilci. Stegozavri so se pred plenilci branili z dvema paroma ostrih, rogovom podobnih ko-nic na koncu repa. Na hrbtu in repu so imeli še dvojno vrsto pokončnih koščenih plošč ali konic, ki napadalcu verjetno niso napravile prave škode.
V vsem obdobju jure (v času pred 205-135 milijoni let) so bili orjaški zavropodi največji in najpomembnejši rastlinojedci. Približno v istem obdobju so se nekateri karnozavri razvili v do 12 m velike in okorne mrhovinarje, vitkejši celurozavri pa so ostajali majhni in gibčni lovci ter večinoma niso bili daljši od 60 cm. V tem geološkem obdobju so se nekatere vrste dinozavrov začele vračati v morje. Značilna predstavnika teh živali sta bila dolgovrati pleziozaver in delfinom podobni ihtiozaver. Oba morska plazilca sta imela plavutaste noge in sta bila do 12 m dolga. Posebna skupina jurskih plazilcev so bili pterozavri, kamor uvrščamo tudi pterodaktile. To so bili prvi letajoči vretenčarji in so imeli kožasta krila z razponom do 12 m.
Majhne rastlinojede vrste iz skupine ptičjenogih dinozavrov so se obdržale do konca zemeljskega srednjega veka. V milijonih let so se tem živalim razvile močne čeljustne mišice in zobje za mletje in drobljenje. Še pomembnejši pa je bil razvoj nebnih kosti, ki so predelile prej povezano ustno in nosno votlino. Živali z nebom v ustih so lahko hkrati dihale in žvečile.
V tem geološkem obdobju se je razvilo tudi nekaj velikih ptičjenogih dinozavrov, kakršen je bil rastlinojedi igvanodon. Te živali so živele v manjših čredah (do 30 živali) in se v skupini branile pred plenilci. Stegozavri so se pred plenilci branili z dvema paroma ostrih, rogovom podobnih ko-nic na koncu repa. Na hrbtu in repu so imeli še dvojno vrsto pokončnih koščenih plošč ali konic, ki napadalcu verjetno niso napravile prave škode.
ponedeljek, december 07, 2009
nedelja, december 06, 2009
Razvoj v obdobju krede
Razvoj v obdobju krede
V kredi (v času pred 135-65 milijoni let) so se pojavili dinozavri s še močnejšim oklepom. To so bili ankilozavri, katerih telo je bilo pokrito z debelimi koščenimi ploščami. Pri nekaterih vrstah so hrbtne in repne plošče zraščene v enoten hrbtni oklep.
Iz majhnih, rastlinojedih in dvonožnih ptičjenogih dinozavrov se je v juri razvilo nekaj velikih vrst. Takšni velikani so bili tudi trirožci ali triceratopsi z veliko koščcno ovratnico, ki je varovala ranljivi vrat. Trirožec bi lahko za obrambo pred plenilci uporabil tudi velike rogove na čelnem delu glave, vendar jih je imel verjetno samo za merjenje moči s svojimi vrstniki. Potomci majhnih ptičjenogih dinozavrov so tudi koščenoglavi dinozavri, katerih lobanjski svod je bil do 50 cm debel.
Najuspešnejši in najbolj razširjeni rastlinojedci so bili v tem obdobju račjekljuni dinozavri, ki so se razvili iz velikih ptičjenogih prednikov. Tudi račjekljuni dinozavri so živeli v čredah in so skrbeli za svoja jajca in mladiče podobno, kot to počnejo današnji krokodili.
Z razvojem rastlinojedih vrst so se razvijali tudi mesojedi predstavniki jurskih dinozavrov. Med največjimi plenilci in mrhovinarji tistega časa je bil grozljivi dvonožni tiranozaver, ki je dosegel do 6,5 m višine. Vendar pa so bili najstrašnejši mesojedci do 3 m dolgi predstavniki krempljatih dinozavrov. Živeli in lovili so v krdelih in so lahko od daleč skočili na svoj plen. Premikali so se po zadnjih dveh nogah, na katerih so imeli tudi po en dolg, srpasto ukrivljen krempelj za razkosavanje plena. Imeli so dobro razvite oči za prostorsko zaznavanje. Krempljati dinozavri so imeli velike in zmogljive možgane, medtem ko so stegozaver in mnogi drugi davni plazilci imeli samo za oreh velike možgane.
petek, december 04, 2009
Izumrtje Dinozavrov
Izumrtje dinozavrov
Zelo priljubljena je teorija, po kateri naj bi hitro izumrtje dinozavrov povzročil velikanski meteorit s priblizno 15 km premera. To teorijo podpirajo odkritja tankega sloja gline, ki je nastala v tistem času in vsebuje velike količine iridija; v takšnih koncentracijah je samo v meteoritih, na Zemlji pa je precej redka kovina. Padec tolikšnega meteorita bi moral pognati v ozračje ogromne količine drobnih delcev prsti in kamnin, ki bi v obliki orjaškega oblaka za mnogo let zastirali Sonce in po-vzročili velike podnebne spremembe. Hitre temperaturne in klimatske spremembe bi lahko povzročile propad velikih kopen-skih živali, manjše pa bi lahko preživele.
Vendar je tudi pri tej teoriji še mnogo nejasnosti. Ena od njih je ta, da teorija ne razloži in ne upošteva naslednjega dejstva: število dinozavrskih vrst se je začelo zmanjševati že 5 milijonov let pred dokončnim izumrtjem in izumrtje ni bilo ne-nadno, kakršno bi moralo biti zaradi kata-strofe. Poleg tega je priblizno v istem obdobju - vendar v razmakih po več deset tisoč let - izumrlo še veliko drugih rastlin-skih in živalskih vrst, medtem ko so neka-tere rastlinske in živalske skupine brez problemov preživele ta čas.
Teorija, ki bi prepričljivo razložila izumrtje dinozavrov, bi morala upoštevati vse geološke in fosilne dokaze ter razložiti, zakaj so nekatere skupine povsem izginile, druge pa so se nemoteno razvijale dalje. Izumrtje dinozavrov ostaja še naprej v mnogo tančic zavita skrivnost.
Arheopteriks ali praptič
sejepojavil pred priblizno 175 milijoni let. Po mnogih značilnostih jebil še zelo podoben majhnim mesojedim dinozavrom. Vendar pa je že bil porasel s perjem, po čemer lahko sklepamo, da je bil toplokrvna žival in da je bil sposoben aktivnega letenja. Manjše vrste izumrlih dinozavrov so najbrž predniki današnjih ptic.
Dinozavri
Dinozavri so bili najuspešnejša in najštevilnejša skupina plazilcev v vsej zgodovini našega planeta. Na Zemlji so prevladovali ves zemeljski srednji vek (celih 140 milijonov let), kar je ogromno obdobje v primerjavi z 2 milijonoma let, kolikor traja razvoj človeške vrste. Za razliko od današnjih plazilcev, ki se plazijo po trebuhu ali hodijo po obstransko nameščenih nogah, so dinozavri hodili po nogah, ki so bile nameščene pod telesom, podobno kot so pri današnjih sesalcih in pticah.
Dinozavri
Si znate predstavljati kako veliki in ogromni so bili Dinozavri. V spodnji tabeli boste razbrali in opazovali razlike med posameznimi vrstami Dinozavrov.
Kako veliki so bili Dinozavri
Kako veliki so bili Dinozavri?
Na spodnji sliki lahko ugotovimo, da so bili Dinozavri različnih velikosti. Imamo primerjavo od manjših do večjih dinozavrov.
Na spodnji sliki lahko ugotovimo, da so bili Dinozavri različnih velikosti. Imamo primerjavo od manjših do večjih dinozavrov.
Agilisaurus
Agilisaurus
Agilisaurus(AJ-i-li-SAWR-us, "agile kuščar) je rod dinozavra iz obdobja Srednje Jure, kar je danes vzhodna Azija. Predvidevamo, da je bil ta dinozaver izjemno hiter Dvopedalni tekač, ki je uporabljl svoj dolg rep za ravnotežje.Rastlinojedi Dinozaver.
Afrovenator
Afrovenator
Afrovenator je rod megalosaurid theropod dinozavra iz obdobja zgodnje krede.
Bil je Dvopedalni plenilec, s ostrimi zobmi in kremplji. Imel je Tri krempljena vsaki okončini. Po okostju sodeč je ta dinozaver bil približno 9 metrov dolg od konice gobca pa do repa.
Aegyptosaurus
Aegyptosaurus , kar pomeni "Egiptovski kuščar '. Je vrsta dinozavra za katerega predvidevamo, da so živeli v Afriki, v obdobju, okoli 95 milijoni let med srednje-in pozno kredo. To Četveronožni sauropod je bil rastlinojedi dinozaver. Njegove fosile so našli v Egiptu, Niger in v Sahari. Vsi znani primeri so bili odkriti pred letom1939.
Aegyptosaurus tehtajo približno 10,5 ton in merijo 50 metrov dolžino in več kot 5 metrov v višino. Imel je dolg vrat in majhno lobanjo. Dolg rep je deloval kot protiutež svoji telesni masi.
Acrocanthosaurus
Acrocanthosaurus
Acrocanthosaurus (izgovorjava: AK-ro-KAN-tho-SAWR-us) je rod carnosaurian theropod dinozavra iz sredine krede, kar je sedaj Severna Amerika. To je bil eden od največjih Dvopedalni mesojedih dinozavrov. Njegova dolžina je 11,5 m, teža pa 4,16 to.
Achelousaurus
Achelousaurus
Abelisaurus
Abelisaurus
Abelisaurus (Abel's kuščarica") je rod abelisaurida theropoda dinozavra iz pozne krede. Bilo je Dvopedalna zver, ki verjetno dosegla 25-30 metrov (7 do 9 metrov) v dolžino.
Saltasaurus
Saltasaurus
Saltasaurus
Saltasaurus pomeni "kuščar iz Salta".Je relativno majhen dinozaver med zavropodi.
Beseda "Saltasaurus" je včasih zapisan kot"Saltosaurus", celo palaeontologists. Saltasaurus lahko tudi zamenjamo s Saltopus, zaradi njude podobnosti imen, čeprav sta rodov precej nasprotna.
Saltasaurusa je prvič opisal José Bonaparte in Jaime E. Powell, leta 1980. Predvidevamo da je meril v dolžino okoli 12 metrov in tehtal 7 ton . Kot vsi zavropodi, je Saltasaurus rastlinojedec. Ime "Saltasaurus" je povzeta iz regije v severozahodu Argentine, kjer so bili izterjani prvi fosili. Drugi fosili se od takrat nahajo v Urugvaju.
Saltasaurus pomeni "kuščar iz Salta".Je relativno majhen dinozaver med zavropodi.
Beseda "Saltasaurus" je včasih zapisan kot"Saltosaurus", celo palaeontologists. Saltasaurus lahko tudi zamenjamo s Saltopus, zaradi njude podobnosti imen, čeprav sta rodov precej nasprotna.
Saltasaurusa je prvič opisal José Bonaparte in Jaime E. Powell, leta 1980. Predvidevamo da je meril v dolžino okoli 12 metrov in tehtal 7 ton . Kot vsi zavropodi, je Saltasaurus rastlinojedec. Ime "Saltasaurus" je povzeta iz regije v severozahodu Argentine, kjer so bili izterjani prvi fosili. Drugi fosili se od takrat nahajo v Urugvaju.
Ledena doba 3: Zora dinozavrov 3D
Ledena doba 3: Zora dinozavrov 3D
Stari prijatelji iz prazgodovine se soočajo s številnimi novimi izzivi, saj pod mrzlo ledeno skorjo odkrijejo povsem nov svet, ki mu vladajo dinozavri. Ob raziskovanju nenavadnih bitij se čemerni mamut Manfred z družico Eli pripravlja na prihod prvega potomca, kar pri prijatelju - sesljajočem lenivcu Sidu - vzbudi starševske občutke. Toda njegova akcija prisvojitve dinozavrovih jajc ne ostane neopažena, zato se trop znajde v smrtni nevarnosti.
Prizor iz filma Ledena doba : Zora Dinozavrov
Hladnokrvni junaki svetovnih uspešnic Ledena doba 1 in 2 so spet tu, v pustolovščini… za vse večne čase. Scrat se še vedno trudi zgrabiti izmuzljivi želod (in morda najti pravo ljubezen), Manny in Ellie pričakujeta svojega prvega mini mamuta, lenivec Sid zabrede v težave, ko si ustvari provizorično družino, ko najde nekaj dinozavrovih jajc, sabljezobi tiger Diego pa se sprašuje, ali se je zaradi druženja s prijatelji preveč pomehkužil. Ko skušajo rešiti nesrečnega Sida, se tovarišija znajde v skrivnostnem podzemnem svetu, v katerem doživijo nekaj bližnjih srečanj z dinozavri, se spopadajo s podivjano floro in favno – in srečajo neusmiljeno, enooko podlasico po imenu Buck, ki lovi dinozavre.
Ledena doba: zora dinozavrov ima vse, kar je bilo občinstvu všeč pri prvih dveh filmih, dodanih pa je še več komedije, akcije in spektakularnih podob – plus filmska čarovnija v 3-D. Naši priljubljeni junaki živijo naprej, pridruži pa se jim nekaj novih, zanimivih likov.
Novost franšize Ledena doba je tudi neverjetni in prostrani podzemni svet, ki ga poseljujejo dinozavri. Bujni svet je v ostrem kontrastu z zimsko pokrajino prvi dveh Ledenih dob in zasenči celo prostranost nadzemne Ledene dobe. To je dežela nevarnosti, velikanskih bitij, rastlin, ki žrejo sesalce, drzne podlasice, svet, v katerem zaljubljeni Scart sledi prebrisani Scratte – in področji z imeni, ko sta Brezno pogube in Ploščadi muk. Celo mamut Manny se počuti majhnega v tem prostranem svetu. "Ko se prikažejo dinozavri, Manny ni več kralj džungle," pravi legendarni komik Ray Romano, ki se vrača kot glas najslavnejšega filmskega kosmatega mamuta.
Z novim svetov so filmarji želeli like Ledene dobe vmestiti v drugačne situacije in jih tako kot prejšnjih delih postaviti pred nepričakovane izzive. "Vedno si želimo videti, do kam lahko gremo z liki," pravi Lori Forte, ki je leta 1999 predstavila osnovno zamisel za Ledeno dobo in je producentka vseh treh filmov. Režiser Carlos Saldanha, ki je režiral tudi drugi del Ledene dobe, dodaja: "Ledena doba: zora dinozavrov je do zdaj najbolj ambiciozen projekt. Naše junake, ki so do zdaj poznali samo ledeno dobo in talečo se ledeno dobo, postavimo v svet, v katerem se ne znajdejo." Sorežiser Michael Thurmeier pravi, da ima film nov, razsežnejši videz. "Skoraj se zdi, da gre za žanrski film, kar me je res pritegnilo. Še vedno pa je to komedija, ki jo ženejo liki, zaradi podzemnega sveta in novih likov pa je na njej nekaj epskega.."
Kaj pa naslednje pustolovščine Mannyja, Sida, Diega, Ellie, Scrata, Scratte – in novorojene mamutke Peaches? Kako se bosta Manny in Ellie spopadala s starševskimi nalogami? Bosta zaprisežena samca Diego in Sid našla družici in se ustalila? Bosta Scrat in Scratte našla pravo srečo – in zakleti želod? Filmarji nočejo ničesar potrditi – zaenkrat. Producentka Lori Forte vseeno pripomni: "O teh likih lahko povemo veliko zgodb. Mislim, da je občinstvo pripravljeno s temi liki iti še naprej."
VIR: KOLOSEJ
četrtek, december 03, 2009
torek, december 01, 2009
ponedeljek, november 30, 2009
nedelja, november 29, 2009
Naročite se na:
Objave (Atom)