petek, januar 14, 2011

O Dinozavrih

Mnogi dinozavri so bili pravi orjaki, nekateri so bili težki do 100 ton. Po fosilnih ostanki so doslej določili približno 1000 različnih vrst. Bili so mesojedi, mnoge vrste pa so bile miroljubni rastlinojedci, če-prav njihovo ime izvira iz stare grščine in pomeni 'grozen kuščar'.





Prednike vseh dinozavrskih vrst bi morali iskati med tekodonti ali votlozobci, ki so živeli v obdobju zgodnjega triasa pred približno 235 milijoni let in so bili še pre-težno vodne živali. Primitivne oblike tekodontov so bile nekoliko podobne današ-njim krokodilom, ki so se verjetno prav tako razvili iz teh prvotnih plazilcev.

Njihove zadnje noge so bile daljše in močnejše od prednjih in so tem živalim omogoča le sunkovite odrive na plen. Daljše in moč-nejše zadnje noge pa niso najprimernejše za štirinožno hojo po kopnem. Prvi pravi dinozavri, ki so se razvili iz tekodontov, so dvignili prednje noge in kot pravi dvonožci tekali po zadnjih nogah, z mišičastim re-pom pa so lovili ravnotežje. Popolno osvo-jitev kopenskih bivališč Jim je omogočil šele razvoj pravih plazilskih jajc, obdanih z varovalnimi lupinam.

četrtek, december 31, 2009

Dinozavri

free animated dinosaur gif

                                                                                 


   



Čudoviti svet dinozavrov.

petek, december 11, 2009

Razvoj v obdobju triasa

Razvoj v obdobju triasa

Prvi pravi dinozavri so se razvili pred približno 105 milijoni let (proti koncu triasa), kar je celo nekoliko za prvimi sesalci. Po fosilnih ostankih se že prav od začetka jasno razlikujeta dve skupini dinozavrov. Skupino Saurischia sestavljajo vrste s podobnim okolčjem ali medenico, kakršnega imajo današnji kuščarji. Okolčje predstavnikov skupine Ornithischia pa je podobno okolčju današnjih ptic, tako da so noge nasajene pod telesom. Med dinozavri s ptičjim okolčjem so se najprej razvili ornitopodi ali ptičjenogi dinozavri. To so bili približno 1 m dolgi, dvonožno premikajoči se rastlinojedci. Nekateri predstavniki ptičjenogih dinozavrov so preživ-Ijali vroča poletja v mirovanju (dormantno), zakopani v podzemne brloge. Temu pojavu pravimo estivacija .

Med dinozavri s kuščarskim okolčjem so se najprej razvili do 2 m dolgi teropodi ali zverskonogi dinozavri, ki so bili dvonožni mesojedci. Ohranjeni so fosilni ostanki dveh popolnoma različnih skupin teh živali; karnozavri so bili okornejši ter so imeli veliko glavo, celurozavri pa so bili gibčnejši ter so imeli dolg vrat in majhno glavo. Iz celurozavrov so se pozneje verjetno razvili velikanski rastlinojedci iz skupine zavropodov ali kuščarskonogih dinozavrov.

Med zavropodi je znanih več vrst velikih štirinožnih živali, med katerimi sta najbolj znana brontozaver in diplodok. Največji zavropodski dinozaver pa je bil do 25 m dolgi in prek 100 ton težki brahiozaver. Te velikanske živali so večji del življenja pre-živele v vodi, kjer so se pasle na podvod-nem rastlinju. Voda Jim je z vzgonom po-magala nositi težko telo, verjetno pa so tudi dobro plavale in se potapljale.

sreda, december 09, 2009

T rex z mladički


Mama neguje mladičke.

Tiranozaver

http://www.dinosaur-world.com/tyrannosaurs/images/tyrannosaurus_rex.gif 

Tiranozaver je bil 5,4 m visok in dolg malo čez 10 metrov. imel je 4,7 metra dolg rep in meter in pol dolg vrat.

T -Rex


         
T. rex. Bil je največji dinozaver družine tiranozavrov. Bil je tudi najnevarnejši dinotaver. Njegovo srce je bilo veliko kakor je velik prašič.

Dinozavri




dinosaur clip art
  dinosaur animation
                                                             free dinosaur animation   

dinosaur gif
                                                 
l
  


    

Razvoj v obdobju jure

Razvoj v obdobju jure

V vsem obdobju jure (v času pred 205-135 milijoni let) so bili orjaški zavropodi največji in najpomembnejši rastlinojedci. Približno v istem obdobju so se nekateri karnozavri razvili v do 12 m velike in okorne mrhovinarje, vitkejši celurozavri pa so ostajali majhni in gibčni lovci ter večinoma niso bili daljši od 60 cm. V tem geološkem obdobju so se nekatere vrste dinozavrov začele vračati v morje. Značilna predstavnika teh živali sta bila dolgovrati pleziozaver in delfinom podobni ihtiozaver. Oba morska plazilca sta imela plavutaste noge in sta bila do 12 m dolga. Posebna skupina jurskih plazilcev so bili pterozavri, kamor uvrščamo tudi pterodaktile. To so bili prvi letajoči vretenčarji in so imeli kožasta krila z razponom do 12 m.



Majhne rastlinojede vrste iz skupine ptičjenogih dinozavrov so se obdržale do konca zemeljskega srednjega veka. V milijonih let so se tem živalim razvile močne čeljustne mišice in zobje za mletje in drobljenje. Še pomembnejši pa je bil razvoj nebnih kosti, ki so predelile prej povezano ustno in nosno votlino. Živali z nebom v ustih so lahko hkrati dihale in žvečile.

V tem geološkem obdobju se je razvilo tudi nekaj velikih ptičjenogih dinozavrov, kakršen je bil rastlinojedi igvanodon. Te živali so živele v manjših čredah (do 30 živali) in se v skupini branile pred plenilci. Stegozavri so se pred plenilci branili z dvema paroma ostrih, rogovom podobnih ko-nic na koncu repa. Na hrbtu in repu so imeli še dvojno vrsto pokončnih koščenih plošč ali konic, ki napadalcu verjetno niso napravile prave škode.