Mama neguje mladičke.
sreda, december 09, 2009
Tiranozaver
Tiranozaver je bil 5,4 m visok in dolg malo čez 10 metrov. imel je 4,7 metra dolg rep in meter in pol dolg vrat.
T -Rex
T. rex. Bil je največji dinozaver družine tiranozavrov. Bil je tudi najnevarnejši dinotaver. Njegovo srce je bilo veliko kakor je velik prašič.
Razvoj v obdobju jure
Razvoj v obdobju jure
V vsem obdobju jure (v času pred 205-135 milijoni let) so bili orjaški zavropodi največji in najpomembnejši rastlinojedci. Približno v istem obdobju so se nekateri karnozavri razvili v do 12 m velike in okorne mrhovinarje, vitkejši celurozavri pa so ostajali majhni in gibčni lovci ter večinoma niso bili daljši od 60 cm. V tem geološkem obdobju so se nekatere vrste dinozavrov začele vračati v morje. Značilna predstavnika teh živali sta bila dolgovrati pleziozaver in delfinom podobni ihtiozaver. Oba morska plazilca sta imela plavutaste noge in sta bila do 12 m dolga. Posebna skupina jurskih plazilcev so bili pterozavri, kamor uvrščamo tudi pterodaktile. To so bili prvi letajoči vretenčarji in so imeli kožasta krila z razponom do 12 m.
Majhne rastlinojede vrste iz skupine ptičjenogih dinozavrov so se obdržale do konca zemeljskega srednjega veka. V milijonih let so se tem živalim razvile močne čeljustne mišice in zobje za mletje in drobljenje. Še pomembnejši pa je bil razvoj nebnih kosti, ki so predelile prej povezano ustno in nosno votlino. Živali z nebom v ustih so lahko hkrati dihale in žvečile.
V tem geološkem obdobju se je razvilo tudi nekaj velikih ptičjenogih dinozavrov, kakršen je bil rastlinojedi igvanodon. Te živali so živele v manjših čredah (do 30 živali) in se v skupini branile pred plenilci. Stegozavri so se pred plenilci branili z dvema paroma ostrih, rogovom podobnih ko-nic na koncu repa. Na hrbtu in repu so imeli še dvojno vrsto pokončnih koščenih plošč ali konic, ki napadalcu verjetno niso napravile prave škode.
V vsem obdobju jure (v času pred 205-135 milijoni let) so bili orjaški zavropodi največji in najpomembnejši rastlinojedci. Približno v istem obdobju so se nekateri karnozavri razvili v do 12 m velike in okorne mrhovinarje, vitkejši celurozavri pa so ostajali majhni in gibčni lovci ter večinoma niso bili daljši od 60 cm. V tem geološkem obdobju so se nekatere vrste dinozavrov začele vračati v morje. Značilna predstavnika teh živali sta bila dolgovrati pleziozaver in delfinom podobni ihtiozaver. Oba morska plazilca sta imela plavutaste noge in sta bila do 12 m dolga. Posebna skupina jurskih plazilcev so bili pterozavri, kamor uvrščamo tudi pterodaktile. To so bili prvi letajoči vretenčarji in so imeli kožasta krila z razponom do 12 m.
Majhne rastlinojede vrste iz skupine ptičjenogih dinozavrov so se obdržale do konca zemeljskega srednjega veka. V milijonih let so se tem živalim razvile močne čeljustne mišice in zobje za mletje in drobljenje. Še pomembnejši pa je bil razvoj nebnih kosti, ki so predelile prej povezano ustno in nosno votlino. Živali z nebom v ustih so lahko hkrati dihale in žvečile.
V tem geološkem obdobju se je razvilo tudi nekaj velikih ptičjenogih dinozavrov, kakršen je bil rastlinojedi igvanodon. Te živali so živele v manjših čredah (do 30 živali) in se v skupini branile pred plenilci. Stegozavri so se pred plenilci branili z dvema paroma ostrih, rogovom podobnih ko-nic na koncu repa. Na hrbtu in repu so imeli še dvojno vrsto pokončnih koščenih plošč ali konic, ki napadalcu verjetno niso napravile prave škode.
ponedeljek, december 07, 2009
nedelja, december 06, 2009
Razvoj v obdobju krede
Razvoj v obdobju krede
V kredi (v času pred 135-65 milijoni let) so se pojavili dinozavri s še močnejšim oklepom. To so bili ankilozavri, katerih telo je bilo pokrito z debelimi koščenimi ploščami. Pri nekaterih vrstah so hrbtne in repne plošče zraščene v enoten hrbtni oklep.
Iz majhnih, rastlinojedih in dvonožnih ptičjenogih dinozavrov se je v juri razvilo nekaj velikih vrst. Takšni velikani so bili tudi trirožci ali triceratopsi z veliko koščcno ovratnico, ki je varovala ranljivi vrat. Trirožec bi lahko za obrambo pred plenilci uporabil tudi velike rogove na čelnem delu glave, vendar jih je imel verjetno samo za merjenje moči s svojimi vrstniki. Potomci majhnih ptičjenogih dinozavrov so tudi koščenoglavi dinozavri, katerih lobanjski svod je bil do 50 cm debel.
Najuspešnejši in najbolj razširjeni rastlinojedci so bili v tem obdobju račjekljuni dinozavri, ki so se razvili iz velikih ptičjenogih prednikov. Tudi račjekljuni dinozavri so živeli v čredah in so skrbeli za svoja jajca in mladiče podobno, kot to počnejo današnji krokodili.
Z razvojem rastlinojedih vrst so se razvijali tudi mesojedi predstavniki jurskih dinozavrov. Med največjimi plenilci in mrhovinarji tistega časa je bil grozljivi dvonožni tiranozaver, ki je dosegel do 6,5 m višine. Vendar pa so bili najstrašnejši mesojedci do 3 m dolgi predstavniki krempljatih dinozavrov. Živeli in lovili so v krdelih in so lahko od daleč skočili na svoj plen. Premikali so se po zadnjih dveh nogah, na katerih so imeli tudi po en dolg, srpasto ukrivljen krempelj za razkosavanje plena. Imeli so dobro razvite oči za prostorsko zaznavanje. Krempljati dinozavri so imeli velike in zmogljive možgane, medtem ko so stegozaver in mnogi drugi davni plazilci imeli samo za oreh velike možgane.
Naročite se na:
Objave (Atom)