Dinozaver in Luna

 

Dinozaver in Luna

Dinozavri

Razvoj v obdobju krede

Razvoj v obdobju krede

V kredi (v času pred 135-65 milijoni let) so se pojavili dinozavri s še močnejšim oklepom. To so bili ankilozavri, katerih telo je bilo pokrito z debelimi koščenimi ploščami. Pri nekaterih vrstah so hrbtne in repne plošče zraščene v enoten hrbtni oklep.

Iz majhnih, rastlinojedih in dvonožnih ptičjenogih dinozavrov se je v juri razvilo nekaj velikih vrst. Takšni velikani so bili tudi trirožci ali triceratopsi z veliko koščcno ovratnico, ki je varovala ranljivi vrat. Trirožec bi lahko za obrambo pred plenilci uporabil tudi velike rogove na čelnem delu glave, vendar jih je imel verjetno samo za merjenje moči s svojimi vrstniki. Potomci majhnih ptičjenogih dinozavrov so tudi koščenoglavi dinozavri, katerih lobanjski svod je bil do 50 cm debel.

Najuspešnejši in najbolj razširjeni rastlinojedci so bili v tem obdobju račjekljuni dinozavri, ki so se razvili iz velikih ptičjenogih prednikov. Tudi račjekljuni dinozavri so živeli v čredah in so skrbeli za svoja jajca in mladiče podobno, kot to počnejo današnji krokodili.

Z razvojem rastlinojedih vrst so se razvijali tudi mesojedi predstavniki jurskih dinozavrov. Med največjimi plenilci in mrhovinarji tistega časa je bil grozljivi dvonožni tiranozaver, ki je dosegel do 6,5 m višine. Vendar pa so bili najstrašnejši mesojedci do 3 m dolgi predstavniki krempljatih dinozavrov. Živeli in lovili so v krdelih in so lahko od daleč skočili na svoj plen. Premikali so se po zadnjih dveh nogah, na katerih so imeli tudi po en dolg, srpasto ukrivljen krempelj za razkosavanje plena. Imeli so dobro razvite oči za prostorsko zaznavanje. Krempljati dinozavri so imeli velike in zmogljive možgane, medtem ko so stegozaver in mnogi drugi davni plazilci imeli samo za oreh velike možgane.

Izumrtje Dinozavrov

Izumrtje dinozavrov

Števime in po vsej Zemlji razširjene vrste dinozavrov so pred priblizno 65 milijoni let nenadoma izginile. To je še vedno ena največjih skrivnosti v poznavanju davnega razvoja dinozavrov. Izumrtje dinozavrov poskušajo razložiti številne teorije. Ena od njih to pripisuje spremembam rastlinstva, zaradi katerih dinozavri niso več mogli prebavljati rastlinske hrane, druga pa za izumrtje krivi majhne in urne sesalce, ki so dinozavrom požrli vsa jajca.
Zelo priljubljena je teorija, po kateri naj bi hitro izumrtje dinozavrov povzročil velikanski meteorit s priblizno 15 km premera. To teorijo podpirajo odkritja tankega sloja gline, ki je nastala v tistem času in vsebuje velike količine iridija; v takšnih koncentracijah je samo v meteoritih, na Zemlji pa je precej redka kovina. Padec tolikšnega meteorita bi moral pognati v ozračje ogromne količine drobnih delcev prsti in kamnin, ki bi v obliki orjaškega oblaka za mnogo let zastirali Sonce in po-vzročili velike podnebne spremembe. Hitre temperaturne in klimatske spremembe bi lahko povzročile propad velikih kopen-skih živali, manjše pa bi lahko preživele.

Vendar je tudi pri tej teoriji še mnogo nejasnosti. Ena od njih je ta, da teorija ne razloži in ne upošteva naslednjega dejstva: število dinozavrskih vrst se je začelo zmanjševati že 5 milijonov let pred dokončnim izumrtjem in izumrtje ni bilo ne-nadno, kakršno bi moralo biti zaradi kata-strofe. Poleg tega je priblizno v istem obdobju - vendar v razmakih po več deset tisoč let - izumrlo še veliko drugih rastlin-skih in živalskih vrst, medtem ko so neka-tere rastlinske in živalske skupine brez problemov preživele ta čas.
Teorija, ki bi prepričljivo razložila izumrtje dinozavrov, bi morala upoštevati vse geološke in fosilne dokaze ter razložiti, zakaj so nekatere skupine povsem izginile, druge pa so se nemoteno razvijale dalje. Izumrtje dinozavrov ostaja še naprej v mnogo tančic zavita skrivnost.
Arheopteriks ali praptič
sejepojavil pred priblizno 175 milijoni let. Po mnogih značilnostih jebil še zelo podoben majhnim mesojedim dinozavrom. Vendar pa je že bil porasel s perjem, po čemer lahko sklepamo, da je bil toplokrvna žival in da je bil sposoben aktivnega letenja. Manjše vrste izumrlih dinozavrov so najbrž predniki današnjih ptic.

Dinozavri

Dinozavri so bili najuspešnejša in najštevilnejša skupina plazilcev v vsej zgodovini našega planeta. Na Zemlji so prevladovali ves zemeljski srednji vek (celih 140 milijonov let), kar je ogromno obdobje v primerjavi z 2 milijonoma let, kolikor traja razvoj človeške vrste. Za razliko od današnjih plazilcev, ki se plazijo po trebuhu ali hodijo po obstransko nameščenih nogah, so dinozavri hodili po nogah, ki so bile nameščene pod telesom, podobno kot so pri današnjih sesalcih in pticah.

Puzzle Dinozavri

Najdimo pot

 

Pomagajmo dinozavru najti pot do drevesa.

Dinozavri

 

Si znate predstavljati kako veliki in ogromni so bili Dinozavri. V spodnji tabeli boste razbrali in opazovali razlike med posameznimi vrstami Dinozavrov.